medena skrinjica

študijski krožek

medena skrinjica

Študijski krožek je brezplačna splošnoizobraževalna oblika prostovoljnega učenja odraslih, ki poteka nehierarhično in se zaključi z akcijo. https://sk.acs.si/

študijski krožek: MEDENA SKRINJICAoktober 2024 - april 2025

cilji študijskega krožka: medena skrinjica

kulturna in naravna dediščina

okoljevarstvo in čebelarstvo

osnove čebelarstva

raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine čebelarstva - poslikava panjskih končnic

pridobivanje znanja o trajnostnih okoljevarstvenih ukrepih za zaščito čebel in ohranjanje naravnega okolja

spoznavanje biologije čebel, osnov čebelarjenja ter pomena čebel za okolje in pridelavo hrane

Kviz o čebelah in čebelarstvu v Sloveniji

Katera je avtohtona slovenska vrsta čebele?

Kranjska sivka (Apis mellifera carnica) je avtohtona slovenska vrsta medonosne čebele, ki velja za eno najbolj cenjenih vrst čebel na svetu. Njena domovina so območja srednje in jugovzhodne Evrope, zlasti Slovenija, kjer ima dolgo tradicijo in pomembno vlogo v čebelarstvu.

delovanje študijskega krožka

medeni PRIJATELJ

Sestavine: 4 velike žlice medu 4 jajca 300 g sladkorja 700 g moke 2 žlički sode bikarbone 300 g celih orehov začimbe za medenjake (cimet, mleti klinčki, kardamom, piment).

Priprava: Jajca in sladkor penasto stepamo, dodamo tekoči med. Ko je masa lepa, gladka, vmešamo še moko z začimbami, sodo bikarbono in na grobo narezane orehe. Maso oblikujemo v eno veliko ali več manjših štruc. Pekač (lahko uporabite tudi pekač za kruh) obložimo s peki papirjem in nanj razporedimo maso. Pečemo 15-20 minut pri 180°C. Še vročo štruco narežemo na pol centimetra debele rezine.

v študijskem krožku medena skrinjica smo:

...bili digitalno ustvarjalni...

...se družili z različnimi generacijami...

...ustvarjali in se učili...

v študijskem krožku medena skrinjica smo:

in (se) ozaveščali o pomenu čebel in čebelarstva.

...spoznavali uporabo medu v kulinariki....

...sodelovali z društvi in organizacijami v lokalnem okolju...

PRIPRAVILI:

člANI ŠTUDIJSKEGA KROŽKA

Pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel je prišla iz Slovenije, izbran pa je bil datum rojstva velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja, Antona Janše. Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Z uveljavljanjem metod čebelarjenja, ki so jih s pridom uporabljali kranjski čebelarji, je povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu. Med drugim je uvajal čebeljo pašo, redefiniral vlogo trotov, vse pa popisal v dveh knjigah, ki so še danes dobrodošel priročnik za marsikaterega čebelarja. Vir: https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/praznujte-z-nami-svetovni-dan-cebel

Ali ste vedeli...?

da so čebele ključne za opraševanje več kot 75 % vseh rastlinskih vrst, ki jih uporabljamo za hrano?

ali ste vedeli...?

da slovensko panjsko poslikavanje izvira iz 18. stoletja in da so čebelnjaki pogosto okrašeni s prizori iz vsakdanjega življenja, verskimi motivi ter humorističnimi prizori, ki odražajo takratno ljudsko kulturo in pogled na svet?

Ali ste vedeli...?

da čebele v svojem življenju obiščejo na tisoče cvetov, da zberejo dovolj medičine za samo eno žlico medu?