Moška narodna noša - mobile

Zadnja stran

Spodnje hlače

Hrbtna stran moške narodne noše

Podkolenske hlače

Podkolenske hlače so bile na Slovenskem priljubljene med kmečkim prebivalstvom do sredine 19. stoletja. Za kmečko rabo so bile izdelane iz platnenega, polvolnenega ali volnenega blaga, poseben pomen so dobile irhaste hlače. Irh so strojili drugače kot usnje za obuvala, najpogosteje iz kož divjačine. Krojene so bile na vavtaro oz. bavtaro (pravokotni del na prednjem delu hlač pod pasom), ob vavtari in stranskem šivu so jih krasili s posebno tehniko vezenja, izdelano z dreto.

Srajca

V kmečkem okolju sta bila znana dva osnovna tipa. Pri starejšem sta bila prednji in zadnji del izdelana iz enega kosa – bila je torej brez ramenskega šiva. Pri mlajšem tipu, ki se je razvil v baroku, je imela srajca ločena prednji in zadnji del, med njima pa je bil na rami všit pravokotni vstavek. Ta tip se je tudi najbolj uveljavil v narodnih nošah. Rokavi so bili izrazito široki, krojeni iz pravokotnih kosov blaga. Za srajce je značilno drobno ročno nabiranje blaga ob vratu ter na gornjem in spodnjem delu rokavov.

Marela

Dežnik se je pri višjih družbenih slojih na Slovenskem pojavil v 17. stoletju, vendar je bil izjemno redek, podobno tudi v 18. stoletju. V prvi polovici 19. stoletja se pri kmečkem prebivalstvu omenjajo marele, izdelane iz povoščenega platna. Skupaj z narodnimi nošami se v drugi polovici 19. stoletja uveljavila rdeča in bolj izjemoma modra marela, ki ju obkrožajo drugobarvne črte.

Telovnik

Telovnike so ob vsakdanjih in pražnjih dneh nosili že v 17. stoletju. Med kmečkim prebivalstvom so se pojavili v 18. stoletju, v pražnjem oblačenju jih videvamo še danes. Po sredi 19. stoletja je za izdelovanje telovnikov postal zelo priljubljen temen vzorčno tkan svilen žamet – tak se je tudi najbolj uveljavil v narodnih nošah. Vzorci so bili drobni, pogosto cvetlični; bili so vtkani v žamet, ne vezeni. Iz žameta sta bila krojena le prednja dva dela in ovratnik, zadnji del je bil iz cenejšega blaga, navadno črnega ali drugobarvnega klota.

Spodnje hlače

Na Slovenskem se je nošenje spodnjih hlač začelo v 17. stoletju pri pripadnikih višjih družbenih plasti. Kmetje, obrtniki in delavci so jih začeli oblačiti v drugi polovici 19. stoletja. Na vključevanje spodnjih hlač v narodno nošo – najpogosteje jih imenujemo gate – je nedvomno vplivalo meščansko okolje, kjer se je pripadnostno kustomiranje začelo razvijati. Če so visoke škornje z vihali spustili pod kolena, se je belina spodnjih hlač dobro videla. Sčasoma so postale domala obvezna sestavina moške narodne noše.

Hrbtna stran moške narodne noše

Spodnje hlače

Na Slovenskem se je nošenje spodnjih hlač začelo v 17. stoletju pri pripadnikih višjih družbenih plasti. Kmetje, obrtniki in delavci so jih začeli oblačiti v drugi polovici 19. stoletja. Na vključevanje spodnjih hlač v narodno nošo – najpogosteje jih imenujemo gate – je nedvomno vplivalo meščansko okolje, kjer se je pripadnostno kustomiranje začelo razvijati. Če so visoke škornje z vihali spustili pod kolena, se je belina spodnjih hlač dobro videla. Sčasoma so postale domala obvezna sestavina moške narodne noše.

Klobuk

Klobuke, ki so se razvili v mnoge zelo različne oblike, so nosili pripadniki vseh družbenih slojev. V kmečkem okolju so bili polsteni klobuki v rabi od 17. stoletja dalje. Prestižnejši klobuki so bili izdelani iz bobrove ali činčiline dlake in nekoliko manj prestižnejši iz dlake divjih zajcev, domačih kuncev ali dlake drugih živali. Pri narodnih nošah so najbolj pogosti klobuki iz črne klobučevine, z ožjimi krajci in oglavjem, izdelani na ajdovo zrno ter okrašeni s krivci (kriva peresa petelina ruševca).

Svilena ruta

Ovratna ruta se je v oblačenju kmečkega prebivalstva na Gorenjskem pojavila že v 18. stoletju, uveljavila se je v drugi četrtini 19. stoletja. Predstavljala je pražnji dodatek. K narodni noši so moški nosili rute z resami, izdelane iz tanke vzorčno tkane prave svile. Prepognili so jo v trikotnik, jo prek srajce položili okoli ramen in jo zavezali pod ovratnikom. Prek nje so oblekli telovnik, vozel rute pa je krasil del pod vratom med srajco in telovnikom. Del rute z resami je pogosto gledal na ramenih izpod telovnika.

Visoki škornji z vihali

Škornji so nasledili srednjeveške nogavične hlače, ki so jih nosili kmetje, vojaki in zemljiški gospodje. Bili so različno visoki, že iz 15. stoletja pa izvirajo podobe, ki jih kažejo z zavihki. Med kmečkim prebivalstvom na Slovenskem so bili visoki škornji z vihali znani vsaj že v 17. stoletju. Visoki škornji z vihali so ostali domala najbolj prepoznaven element narodne noše. Najpogosteje so bili izdelani iz usnja črne barve, izjemoma temno rjave. Pogosto so imeli ozek rdeč rob in okrasne prešive v barvi usnja.