SOLZICE

DELA AVTORJA

Pisal je knjige za odrasle (romane, novele, črtice, potopise), pisal je tudi za mlade (črtice in zgodbe).Nekaj knjig:- Solzice,- Kanjuh iz Zagate, - Čez goro k očetu - Prvi maj - Levi devžej - Tisoč in en dan - Požganica - Doberdob - Jamnica - Boj na požiralniku -...

SOLZICE

PREŽIHOV VORANC

Ime Prežihov je dobil po Prežihovi domačiji. Voranc pa je domača koroška oblika imena Lovro.

ŽIVLJENJE AVTORJA

Prežihov Voranc ali Lovro Kuhar se je rodil 10. avgusta 1893 v Ravne na Koroškem. Bil je najstarejši otrok zato je začel zgodaj opravljati delo (pašnja živine, delo na polju) Umrl pa je 18. februara 1950 (56 let) v Mariboru. Po poklicu je pisatelj in politik. Živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi.

Predstavitev knjige

• Naslov knjige: Solzice
• Avtor knjige: Prežihov Voranc
• Založba: Mladinska knjiga
• Leto izdaje: 1988
• Zbirka: Cicibanova knjižnica
• Ilustrator knjige: Božidar Strman- Mišo

Solzice

Solzice spadajo med črtice. Je avtobiografska knjiga. Kraj in čas dogajanje je v rojstnem kraju pisatelja in v času njegovega odraščanje. V črticah nastopajo pisatelj in njegova družina. Prva črtica Solzice je bila namenjena njegovi mami. Zadnja črtica Ajdovo strnišče pa je bilo namenjeno za nejegovo babico

šmarnica

OBNOVA ČRTIC

Prva črtica Solzice pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki je moral zjutraj navsezgodaj pasti živino v globeli, imenovani Pekel. To mu ni bilo težko, a se je bal iti v Pekel, saj je bilo tam zelo grozljivo. Ko je prišel tja, se je močno ustrašil in objokan stekel domov, oče in mati pa ga nista več pustila v Pekel. Nekega dne si je mati zelo želela solzic, ki pa so rasle le še tam. Voranc je šel v globel in materi prinesel šop solzic ter s tem premagal strah.

SOLZICE

TRI PISANKE

Zgodba pripoveduje o veliki noči. Prežihov Voranc je na poti srečal deklico in dečka, odločili so se odpreti vse tri pisanke. To Vorancu ni bilo najbolj všeč in sram ga je bilo, saj je imel sam najmanjšo. Deklico je prosil, naj mu da denar iz svoje pisanke, ker je bila deklica tako ali tako namenjena k njim. Ko je bil sam, je denar dal v svojo pisanko in počutil se je bolje, ker lahko siroti da več denarja, kot sta bila dva zeksa, in s tem izgleda manj reven.

NAGRADA

Lenčkin in Anejev oče je bil drvar. Skupaj so stanovali v hiši, ki je bila v lasti drugega gospodarja. Slednji je Lenčkinemu in Anejevemu očetu naročil, naj poseka gozd. Vsi trije so se tako nemudoma lotili dela in tako sta z mukami očetu pomagala tudi Lenčka in Anej. Ko je prišel gospodar, je bilo nekaj dela že opravljenega in tako je Lenčki in Aneju obljubil veliko nagrado, če bosta pridno delala. Tako sta začela Lenčka in Anej tekmovati, kdo bo več naredil. Delo je bilo zato hitro opravljeno, a gospodar je dal očetu premalo denarja. Ko je že odhajal, ga je oče spomnil, da je tudi Lenčki in Aneju dolžan nagrado. A gospodar je to preslišal in tako sta Lenčka in Anej ostala brez plačila.

Prežihov Voranc je vsako jutro ob zori (pred šolskim poukom) zgodaj vstal ter odšel past ovce. Nekega dne, ko se je sprehajal po gozdni poti, je zaslišal ljudi. Skril se je za grm, kjer je spremljal dogajanje. Ljudje so se mu začeli približevati in bolj kot so se bližali, bolj ga je bilo strah. Opazil je, da ljudje nosijo v gumbnicah rdeče nageljne. A ljudje so kmalu opazili, da se skriva. Ves v zadregi je prišel iz grmičevja. Vedel je, da so to bogati ljudje, on sam pa je bil zelo reven. Med njimi je bila lepa deklica, ki je nosila rdeč nagelj. Ker je bil ravno takrat prvi maj, je Vorancu poklonila cvet. Voranc tega ni nikoli pozabil in ni se več sramoval bogatih ljudi. Zato jih je bolj spoštoval.

PRVI MAJ

VIŠJA MATEMATIKA

Pripoved govori o Korejevem očetu, ki je meril drva. Njegov gospodar pa ga je vedno priganjal, naj napiše več, kot bo stranka kupila, in takrat bo dobil tudi višjo plačo. Napisal pa je še enkrat toliko, kot mu je rekel gospodar. In tako je prejemal zelo visoko plačo. Nekega večera, ko pa sta se Korejeva oče in mati pogovarjala, je Korej prisluhnil pogovoru. Takrat je Korej spoznal, kaj pomeni višja matematika.

DOBRO JUTRO

Zgodba pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki ni vedel, kako bi pozdravil gospoda, ki je šel mimo njega. V šoli so se učili pozdravljati po nemško, oče pa mu je pravil, da mora pozdravljati po slovensko. Voranc zato ni vedel, kaj naj naredi, saj mu ni bilo jasno, ali je gospod Slovenec ali tujec. Pozdravil ga je po nemško, gospod pa mu je odzdravil po slovensko. Voranc od takrat naprej ni nikoli več pozdravil po nemško in rekel je, da ne bo nikoli več izdal svojega rodu. Od zdaj naprej bo poslušal očeta.

POTOLČENI KRAMOH

Govori o dečku z imenom Cencelj, ki je bil posvojenec bogatega kmeta. Ker se niso klicali po pravih imenih , so mu sošolci dali vzdevek Potolčeni kramoh. Kadar ga je zaslišal, je bil ves besen in začel jih je tepsti. Imel je majhne noge, zato ga je v teku vsak premagal. Nekega dne ga je Voranc zbadal s tem vzdevkom in tako sta skočila čez potok. Ko je Cencelj hotel skočiti čez potok, se je poškodoval. Prežih mu je takrat prisegel, da mu ne bo nikoli več rekel Potolčeni kramoh. Obljubil mu je, da če ga bo še kdo tako poklical, ga bo pretepel, in postala sta prava prijatelja.

BOLEČINA

Ta zgodba govori o Vorancu, ki si je zelo želel, da bi nekoč zgorela šola. Ko je pasel ovce, je videl, da se je blizu šole vnel požar in je zgorela cerkev, gostilna in še nekaj javnih zgradb. Voranc si je tedaj še bolj želel, da bi plameni zajeli tudi šolo. Vendar tega ni dočakal. Bil je neizmerno žalosten, kajti šola ni in ni hotela zgoreti. Ko je popasel čredo, se je ves žalosten odpravil proti domu. Domov se je vrnil ves objokan. Mama ga je vprašala, kaj je narobe z njim, in ko je izvedela, je bila razočarana nad njim.

LEVI DEVŽEJ

Ta črtica govori o Prežihovi materi in sosedovih otrocih. Sosedovi otroci so bili zelo revni. Večkrat so prišli na obisk in Vorančeva mati jim je pogosto poklonila nekaj hrane. Vsakemu je dala velik kos belega kruha. Včasih je dala največjemu dečku kos kruha tudi za mačeho. Poleg tega jim je v žepe natresla tudi suho sadje, zato so otroci k njej nosili oblačila z zelo velikimi žepi. In tako je bilo iz dneva v dan, zato so bili Prežihovi otroci že rahlo v skrbeh, saj so začeli sumiti, da ima njihova mati rajši sosedove otroke kot njih. A to ni bilo res. Prežihova mati je imela svoje otroke ravno tako rada, a je hotela biti dobra soseda, zato je pomagala tudi njim.

Prvo pismo. To poglavje govori o Vorancu, ki je moralnapisati pismo. Mama mu je velela naj to pismo napiše on saj jeznal v družini najlepše pisati. Dala mu je papir in črnilo.Narekovala mu je besedilo on pa je čitljivo pisal. Ko je že skorajkončal je ponesreči naredil veliko packo. Doma so imeli le tapapir zato je bila mama zelo razočarana. Voranc je hitro stekelpo pivnik, a packe ni mogel izbrisati. Začel je pisati naslov, koga je že skorajda končal je bilo treba napisati še kraj kamor bopismo poslano. A tukaj je nastal problem . Ni vedel ali najnapiše Klagenfurt ali Celovec. Posvetoval se je z očetom, ki je vendno uporabljal Slovenski jezik. Zato mu je velel naj napiše Celovec. In tako je napisal Celovec. Mati je pismo skrbno dala vnabiralnik.

PRVO PISMO

AJDOVO STRNŠČE

Ajdovo strnišče. To poglavje govori o Vorančevibabici , ki je žela strnišče. Voranc se je zavedal kako moranjegova babica služiti denar. Zato se je odločil, da odide dobabice. Velel ji je, da ne sme več delati saj je že stara in semora malo spočiti. Rekel ji je, da bo delal namesto nje. A babicaga ni poslušala in delala naprej. Rekla mu je, da je ne zanima saj zadnjič žanje ajdovo strnišče. In to se je res zgodilo saj jebabica ...

• Potolčen kramoh: ta črtica nam lahko pove, da nesmemo biti nesramni in da spoštujemo ljudi taki kaki so.
• Ajdino strnišče: moramo izkoristiti ta čas.

MNENJE O KNJGI

Knjiga je zanimiva, saj prikazuje odraščanje in življenje nekoč. Naj boljši črtici sta mi bili Potolčen kramoh in Ajdino strnišče.

HVALA ZA VAŠO POZORNOST!

Any questions?